Kemija je čudovita naravna znanost, ki poskuša ugotoviti, iz česa je sestavljen naš svet. Mi, ljudje, smo same kemijske reakcije. Življenje je nenehna sprememba, atomi, iz katerih je sestavljen svet, se zaradi kemijskih vezi nenehno povezujejo, razpadajo in preurejajo. Kemija ni obvezna vožnja izobraževalnim sistemom, ampak svet, kjer od začudenja ne moreš zapreti ust. Ta eksperimentalni komplet za mlade znanstvenike (ampak ne samo zanje) ti bo ponudil ure zabave pri raziskovanju bistva sveta. V kemiji je pomembno vedeti, kako pravilno prebrati merjene vrednosti, kako preliti tekočine, uporabljati kapalko, mešati snovi različnih agregatnih stanj ali meriti temperaturo raztopin. Vse to se boš naučil v prvih petih poskusih. Bomo se zabavali s barvami in naredil boš tudi poskus o prehodu agregatnih stanj. Seznanil se boš s pojavom, ki se imenuje kapilariteta in ugotovil, da tudi tekočine znajo prevarati gravitacijo, saj kako bi drugače prišla voda v liste dreves, ki se nenehno raztezajo proti soncu. Površinska napetost in viskoznost tekočin - ti pojmi so morda za tvoje sošolce nepozabne definicije, a zate so to preprosti opisi izkušenj, ki jih povezuješ s temi poskusi. Je topla voda lažja od hladne vode? Kakšne so posledice? Ali se tekočine ob spremembi agregatnega stanja spremenijo v volumnu? In kaj sploh je sprememba agregatnega stanja? Kako jo pospešiti? Kako jo upočasniti? Morda so za nekatere ti izrazi španska vas, a s temi pojavi se srečujemo vsak trenutek. Mnogi celo tesno povezujejo s procesi našega telesa. Že boš popolnoma razumel, zakaj pada rosa, zakaj je pozimi nenehno vlažna zemlja ali zakaj ti je mraz, ko prideš iz bazena. Kako delujejo pralni praški ali sredstva za pomivanje posode? Kaj je odkril Arhimed? Zakaj predmeti plavajo in zakaj se v vodi lebdi, kot da bi leteli? In spet ta površinska napetost. Naredil boš nekaj poskusov s bakrovim(II) sulfatom. Zakaj je za nas zanimiv? V brezvodnem stanju je to bela kristalinična snov, ki ob sprejemanju vode pordeči. Zato se uporablja za dokazovanje vode v organskih tekočinah ali kot sušilno sredstvo. Presenečen boš, kje vse najdeš vodo. Seznanil se boš z raztopinami, s homogeno in heterogeno zmesmi. Ugotovil boš, da je voda topilo in z njeno pomočjo boš pripravil pravo raztopino, koloidno raztopino in izdelal suspenzijo. Na primer, podobno tisti, ki si jo vsak dan privoščiš za kosilo. In gremo na emulzije. Da ne veš, kaj je to? No, eno takšno si vsak dan namažeš na dišeč kruh. Preizkusil boš kromatografijo in izdelal svoj lasten parfum.
Poskusi 78-82
Veš, kaj je Tyndallov efekt? Poleg tega, da si ga mnogokrat videl v naravi, se boš z njim srečal tudi pri svojih poskusih. Preizkusil boš, kako se med seboj obnašajo tekoče in trdne snovi.
Acidi in baze, Jing in jang, dan in noč. Kako boš izmeril, ali je snov kisla ali bazična? Kakšno pH ima voda? In kaj na primer deževnica, vrela voda, voda iz luže? Kateri izdelki v gospodinjstvu so baze in kateri kisline?
Poskusi 90-94
Veš, kaj je lakmus? Če ne, se pripravi na barvno zabavo. Ob tem boš natančno ločil kisline od baz.
Poskusi 95-119
In gremo na kemijske reakcije. Najprej bomo preizkusili, kako med seboj reagirajo kisline in baze. Veš, kako najbolje očistiti umazane kovance? Potem bomo preizkusili bolj zapletene reakcije, pri katerih nastajajo različne usedline in na površini snovi se oblikujejo čudne obloge. Vsekakor še vedno velja: "Nič se ne izgubi, nič se ne ustvari, vse se spreminja," Antoine Lavoisier (1743 - 1794) - francoski kemik, oče zakona o ohranjanju mase. Naslednji poskusi niso več označeni kot strokovni, ampak služijo tvojemu zabavanju. Še vedno pa se nanašajo na trdne snovi, barvila, jajca, kisline in baze, raztopine in trdne snovi. Zabavaj se.
