Včasih je pogled nazaj v preteklost nujen, da se spomnimo, zakaj smo se v neko zvrst sploh zaljubili. Zato sem z velikim veseljem v svoj zvesti Sony PlayStation 2 vstavil disk, ki mi ga je priskrbela ekipa iz Konzolka. Gre za Pro Evolution Soccer 2011, igro iz obdobja, ko je bila bitka za nogometni prestol med Konamijem in EA Sports najbolj napeta. To ni le igra, ki bi jo pozabili v kotu, ampak del zgodovine, ki še danes ponuja presenetljivo veliko. Preizkusil sem jo na legendarni konzoli Sony PlayStation 2, za katero je bila tudi narejena.
Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?
Preden se posvetim zelenici, je treba pojasniti, kaj pomeni, da je ta igra rabljena. Pri Konzolku to ni zgolj škatlica iz druge roke. Vsaka rabljena igra je temeljito preverjena, da deluje, kot mora. Vsak način igranja, vsak meni in vsaka funkcija so stestirani. Najboljši del pa je garancija. Dobite kar dveletno garancijo, kar je celo leto več, kot jo imajo nove igre. To nudi izjemno varnost pri nakupu. Cenovno so rabljene igre bistveno ugodnejše, kar omogoča, da si za ceno ene nove igre privoščite več klasik. Tudi izposoja je cenejša. Edina razlika v primerjavi z novo igro je, da ni več ovita v originalno folijo, a vsebina na disku je identična in brez shranjenih pozicij prejšnjih lastnikov. Ko z igro zaključite, pa jo lahko zamenjate po sistemu staro za novo in si tako znižate ceno naslednjega nakupa. To je pameten način financiranja igričarskega hobija.
Zadnji krog za legendo
Pro Evolution Soccer 2011 je športna simulacija, ki je izšla v času, ko je Sony PlayStation 2 že zaključeval svojo življenjsko pot. Kljub temu je Konami uspel iz konzole iztisniti še zadnje atome moči. Igra je neposredni tekmec seriji FIFA in v tistem času je bil PES znan po bolj taktičnem in realističnem pristopu k nogometu. Medtem ko je FIFA stavila na bleščeče licence in arkadno dostopnost, je PES 2011 ponujal globljo izkušnjo za prave nogometne navdušence. Če na kratko opišemo igro: to je nogometna simulacija, ki se osredotoča na realistično fiziko žoge in taktično globino, kar od igralca zahteva premišljeno gradnjo napadov. Razvil in izdal jo je Konami, ki je bil takrat na vrhuncu svoje moči v žanru.
Občutek na zelenici
Igranje PES 2011 na konzoli PS2 je čisti odmerek nostalgije. Takoj je jasno, zakaj je serija imela toliko privržencev. Občutek pri podajah je odličen. Vsaka podaja zahteva natančno usmeritev z analogno paličko in pravilno odmerjeno moč. Ni samodejnega lepljenja žoge na nogo soigralca, kar pomeni, da je vsak uspešno zgrajen napad plod vašega truda. Streljanje je prav tako nagrajujoče. Zadetki od daleč so redki, a ko uspejo, je zadovoljstvo nepopisno. Obramba je zahtevna in zahteva dobro postavljanje, saj lahko branilci hitro izpadejo iz igre. Glavni način igranja je seveda Master League, kjer prevzamete vlogo menedžerja in vodite svojo ekipo skozi sezone, kupujete in prodajate igralce ter skrbite za razvoj mladih talentov. Ta način je zasvojljiv in ponuja na desetine ur zabave.
Praktične podrobnosti
Glavni način za enega igralca, Master League, vas lahko zaposli za ogromno časa. Spletna stran HowLongToBeat navaja, da za preigravanje glavnih delov potrebujete okoli 20 ur, a vsi vemo, da se lahko v vodenje kluba poglobite za stotine ur. Igra je seveda najboljša v družbi. Lokalni večigralski način podpira do osem igralcev s pomočjo dodatka Multitap, kar je bilo za tiste čase vrhunec druženja pred televizorjem. Spletno igranje na konzoli PS2 v času izida igre ni bilo več v ospredju, zato je poudarek na lokalni zabavi. Pomembno je omeniti, da PS2 različica ne vključuje nekaterih tekmovanj, kot sta UEFA Super Cup in Europa League, ki sta bili prisotni v različicah za PS3 in Xbox 360. Na voljo je pet težavnostnih stopenj, od začetniške do najtežje, kar omogoča prilagoditev izziva vsakemu igralcu.
Tehnika na starejšem stroju
Grafično je igra za zmožnosti konzole Sony PlayStation 2 videti solidno. Modeli igralcev so prepoznavni, animacije pa so tekoče, čeprav ne dosegajo ravni takratnih novejših konzol. Igra teče stabilno, brez večjih padcev sličic na sekundo, kar je ključno za odzivno igranje. Zvok je na solidni ravni, navijanje s tribun ustvari dobro vzdušje, a komentarja Jona Championa in Jima Beglina se hitro začneta ponavljati. Največja tehnična pomanjkljivost so seveda zastarele postave ekip in pomanjkanje nekaterih uradnih licenc, kar je bila vedno šibka točka serije PES. Kljub temu pa igra ponuja urejevalnik, s katerim lahko najbolj predani navijači sami popravijo imena in drese.
Večna klasika?
Vrednost ponovnega igranja je praktično neskončna, če ste ljubitelj nogometa. Vsaka tekma proti prijatelju je nova zgodba. Način Master League ponuja dolgoročen izziv in motivacijo za nenehno izboljševanje ekipe. Ker na konzoli PlayStation 2 ni sistema dosežkov ali trofej, je vsa motivacija usmerjena v samo igranje in doseganje uspehov na virtualni zelenici. Iskanje in razvoj mladih talentov, ki sčasoma postanejo zvezde svetovnega kova, je eden najbolj zadovoljujočih elementov igre. Čeprav danes obstajajo novejše in grafično naprednejše nogometne igre, ima PES 2011 na PS2 še vedno tisti čar, ki ga mnoge sodobne igre pogrešajo.
Pro Evolution Soccer 2011 je odličen opomnik na zlate čase nogometnih simulacij. Ponuja globoko in nagrajujočo izkušnjo, ki od igralca zahteva spretnost in taktično razmišljanje. Igro priporočam vsem, ki bi radi podoživeli klasično igranje na konzoli PS2, in tistim, ki jih sodobne, preveč avtomatizirane nogometne igre ne pritegnejo več. Kdo naj igro preskoči? Igralci, ki zahtevajo najnovejše postave, popolne licence in vrhunsko grafiko, bodo verjetno razočarani. Za vse ostale pa je to priložnost, da se vrnejo k bistvu nogometa. V Konzolku imajo ogromno takšnih retro biserov za starejše konzole. Če niste prepričani, ali je igra za vas, jo lahko za simbolično ceno tudi najamete in preizkusite.
