Se spomnite časov, ko je bila vsaka druga igra, ki smo jo vstavili v naš zvesti PlayStation 2, poskus posnemanja uspeha serije Metal Gear Solid? V tistem morju klonov je bilo težko najti kaj zares izvirnega. A občasno je na površje priplaval kakšen biser, ki si je upal biti drugačen. Spy Fiction je eden takšnih, igra, ki je sicer plavala v Kojimovi senci, a je imela dovolj lastnih idej, da je pustila pečat. Hvala ekipi iz Konzolka, ki mi je iz svoje zakladnice rabljenih iger potegnila ta pozabljeni dragulj in mi omogočila, da ga preizkusim na originalni strojni opremi.
Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?
Preden se potopimo v svet vohunjenja, razčistimo nekaj pomembnega. Nakup rabljene igre v Konzolku ni kot nakup mačka v žaklju na spletnem oglasniku. Vsaka igra, ki jo dobijo v roke, gre skozi strog postopek preverjanja. Fantje se prepričajo, da disk deluje brezhibno in da so vsi načini igranja popolnoma funkcionalni. Najboljši del? Na rabljeno igro dobite kar dveletno garancijo, kar je celo leto več kot pri nakupu nove! To pomeni večjo varnost za vaš denar. Cena je seveda bistveno nižja, kar omogoča dostop do klasik, kot je ta, za drobiž. Tudi če si igro želite le izposoditi, je cena najema za rabljene izvode nižja. Z vidika vrednosti je to pogosto pametnejša odločitev medtem ko nova igra izgubi velik del vrednosti takoj, ko jo odprete, je rabljena že prestala največji padec cene. Ko jo boste prinesli nazaj v menjavo, boste izgubili manj. Na disku ni nobenih shranjenih podatkov prejšnjih lastnikov, edina razlika je pomanjkanje folije. Menjalni sistem deluje enako za nove in rabljene igre, kar ustvarja trajnostni krog igričarstva.
Vohun z licenco za preoblačenje
Spy Fiction je akcijska pustolovščina s poudarkom na prikritem delovanju, ki jo je razvil studio Access Games, danes najbolj znan po kultni klasiki Deadly Premonition. V vlogi agentov elitne enote Phantom, Billyja Bishopa ali Sheile Crawford, se podamo v boj proti teroristični organizaciji Enigma. Zgodba je polna preobratov, dvojnih agentov in biološkega orožja, kar močno spominja na filme o Jamesu Bondu in seveda na Metal Gear Solid. A kjer se Spy Fiction loči od konkurence, je njen osrednji mehanizem: preoblačenje. S pomočjo posebne 3DA kamere lahko posnamemo kateregakoli sovražnika v igri in prevzamemo njegovo identiteto, vključno z glasom. Ta preprosta, a genialna ideja odpre vrata številnim kreativnim rešitvam misij.
Igranje s stilom (in nekaj nerodnostmi)
Osrednja zanka igranja se vrti okoli infiltracije, izogibanja stražarjem in uporabe pripomočkov. Poleg kamere za krajo identitete imamo na voljo še optično kamuflažo za nevidnost, posebne rokavice za plezanje po stropovih in vrsto drugih igračk. Ko vse deluje, kot mora, se počutiš kot pravi supervohun. Spomnim se misije na zračni ladji, kjer sem moral prevzeti identiteto visokega oficirja, da sem se prebil mimo biometričnega skenerja. Občutek, ko prelisičiš sistem, je fantastičen. Žal pa izkušnjo občasno pokvarijo tehnične pomanjkljivosti. Kamera je včasih precej trmasta in se v tesnih prostorih obnaša nepredvidljivo, kar lahko vodi v frustrirajoča odkritja. Tudi streljanje ni najbolj dovršeno in deluje precej okorno v primerjavi z današnjimi standardi. Igra te sicer spodbuja k prikritemu delovanju, a ko pride do neizogibnega spopada, se pokažejo njene šibkosti.
Vohunska oprema in trajanje misije
Če se osredotočite zgolj na glavno zgodbo, boste po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com za dokončanje igre potrebovali približno 9 ur. Za tiste, ki radi raziščete vsak kotiček in odkrijete vse skrivnosti, se igralni čas raztegne na približno 13 ur. Igra je izključno enoigralska izkušnja, brez spletnih ali lokalnih večigralskih načinov. Ker gre za igro iz obdobja PlayStation 2, ne potrebujete nobene spletne naročnine. Na voljo je več težavnostnih stopenj, kar omogoča prilagoditev izziva. Posebnost igre je, da ponuja dva igralna lika, katerih zgodbi se rahlo razlikujeta, kar vabi k ponovnemu preigravanju, da bi videli celotno sliko in pravi konec.
Pogled in zvok iz preteklosti
Grafično je Spy Fiction otrok svojega časa. Liki imajo značilen animejski pridih, ki ga je prispeval znani ilustrator Range Murata, kar jim daje stiliziran, a nekoliko plastičen videz. Okolja so raznolika, od zasneženih gradov v Avstriji do visokotehnoloških laboratorijev. Kljub starosti se igra še vedno drži solidno, čeprav ne pričakujte čudežev. Zvok je na solidni ravni, glasba ustvarja primerno vohunsko vzdušje, glasovno igranje pa je na trenutke malce pretirano, kar prispeva k B-filmskemu šarmu igre. Med igranjem nisem naletel na večje hrošče, razen občasnih težav s kamero, ki sem jih že omenil. Igra nosi oznako PEGI 16 zaradi nasilja, kar je primerno glede na tematiko.
Skrivnosti, ki čakajo na odkritje
Glavna spodbuda za ponovno igranje je odklepanje pravega konca, ki ga dobite šele ob drugem prehodu igre. Poleg tega lahko zbirate različne predmete in odklepate dodatne kostume, kar podaljša življenjsko dobo igre. Čeprav nima neskončne vsebine kot sodobne igre, ponuja zgoščeno in zaključeno izkušnjo, ki jo je vredno doživeti večkrat, še posebej če želite razumeti vse plasti zgodbe. Lov na trofeje tukaj seveda odpade, a občutek, da si sam odkril vse skrivnosti, je nagrada sama po sebi.
Končna sodba: Kultna klasika za potrpežljive agente
Spy Fiction ni popolna igra. Ima svoje napake, predvsem pri kameri in občasno nerodnem upravljanju. Vendar pa je to igra z dušo in z obilico svežih idej, ki so jo ločile od tekmecev. Če ste ljubitelj prikritih iger in iščete nekaj drugačnega od Metal Geara ali Splinter Cella, je to naslov, ki ga morate preizkusiti. Priporočam jo vsem, ki cenijo edinstvene mehanike in so pripravljeni spregledati nekaj tehničnih pomanjkljivosti. V Konzolku imajo največjo izbiro iger v Sloveniji, vključno s takšnimi retro biseri. Če niste prepričani, ali je igra za vas, jo lahko pri njih tudi najamete in preizkusite brez tveganja. Ko pa jo boste končali, jo lahko zamenjate za naslednjo pustolovščino in tako pametno financirate svoj hobi.
