Zbogom, Kojima
Ali je to slovo v resnici veličastno? Metal Gear Solid V: The Phantom Pain je hkrati mojstrovina igralnega oblikovanja in grenko slovo od vizije enega najbolj znanih avtorjev v industriji, Hidea Kojime. Še preden sem zagnal igro, ki mi jo je v roke potisnil prijazen prodajalec iz Konzolka, sem čutil težo pričakovanj. To naj bi bil vrhunec sage, ki se je pletla desetletja. In v nekem smislu je, a hkrati pušča občutek... fantomske bolečine. Igro sem preizkusil na konzoli Xbox 360, ki je kljub svoji starosti dostavila presenetljivo solidno izkušnjo.
Kaj je pravzaprav Fantomska Bolečina?
Metal Gear Solid V: The Phantom Pain je v svojem bistvu taktična vohunska akcijska igra, postavljena v ogromen odprt svet. Zgodba se odvija leta 1984, devet let po dogodkih iz prologa Ground Zeroes. Igralci prevzamejo vlogo legendarnega vojaka, zdaj znanega kot Venom Snake, ki se prebudi iz devetletne kome in išče maščevanje proti skrivnostni skupini XOF. Igra vas popelje na misije v prostrani Afganistan, ki ga je okupirala Sovjetska zveza, in na mejo med Angolo in Zairom. Če bi jo moral primerjati, bi rekel, da je kot mešanica svobode iz serije Far Cry, taktičnega pristopa iz Splinter Cell: Blacklist in seveda edinstvenega, včasih bizarnega pripovedovanja, značilnega za Kojimo. Gre za zadnje delo, ki ga je Hideo Kojima ustvaril pri Konamiju, kar igri dodaja še dodaten sloj melanholije.
Svoboda, ki je še nismo videli
Igralni mehanizem je absolutni zmagovalec te igre. Kojima in njegova ekipa so ustvarili enega najbolj dodelanih in odzivnih sistemov prikrivanja in bojevanja doslej. Svoboda, ki jo ponuja odprti svet, je osupljiva. Vsako misijo lahko opravite na nešteto načinov. Boste šli ponoči in tiho uspavali vse stražarje? Boste poklicali zračni napad, da ustvarite diverzijo? Ali pa boste preprosto zajahali svojega konja, D-Horsa, in z raketometom v rokah povzročili popoln kaos? Igra vas nikoli ne kaznuje za vaš pristop, ampak vas nagrajuje za kreativnost. Spomnim se misije, kjer sem moral uničiti konvoj tankov. Po več neuspelih poskusih z eksplozivom sem se odločil za nekaj bolj prefinjenega. Na cesto sem postavil napihljivo vabo v obliki Snakea. Ko se je prvi tank ustavil, da bi jo preiskal, sem nanj s pomočjo sistema Fulton poslal zaboj z zalogami, ki ga je v trenutku uničil. Občutek zadoščenja je bil nepopisen. Upravljanje baze, Mother Base, kjer novačite vojake in razvijate novo opremo, doda globino in občutek napredka, ki vas vleče naprej.
Vse, kar morate vedeti pred nakupom
Če se osredotočite zgolj na glavno zgodbo, boste po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com v igri preživeli približno 45 ur in pol. Za tiste, ki želijo odkriti vse skrivnosti in opraviti vse stranske naloge, pa se ta številka povzpne na vrtoglavih 163 ur. Igra vključuje dva večigralska načina. Prvi je klasični Metal Gear Online, kjer se ekipe pomerijo v taktičnih spopadih. Drugi, bolj integriran v glavno igro, je način Forward Operating Bases (FOB), kjer gradite in branite svoje spletne baze pred napadi drugih igralcev, hkrati pa lahko tudi sami napadate njihove in jim kradete surovine ter osebje. Za igranje na spletu je seveda potrebna naročnina na Xbox Live Gold. Igra nima možnosti lokalnega sodelovanja ali medplatformnega igranja. Pripravite se na precejšen prenos, saj igra na Xbox 360 pride na dveh diskih, pri čemer je enega potrebno namestiti.
Kako se drži na stari generaciji?
Glede na to, da je bila igra razvita tudi za precej zmogljivejše konzole, je različica za Xbox 360 tehnično impresiven dosežek. Fox Engine deluje presenetljivo dobro, čeprav z očitnimi kompromisi. Ločljivost je nižja, teksture so manj ostre, pojavljanje objektov v daljavi pa je bolj opazno. Igra cilja na 30 sličic na sekundo, a med intenzivnejšimi spopadi in v bolj odprtih predelih pogosto pade v območje med 20 in 30, kar povzroči opazno zatikanje. Kljub temu pa igralnost ostaja solidna in nikoli ne postane neigralna. Zvočna podlaga je, kot vedno v seriji, fantastična. Glasba se dinamično prilagaja dogajanju, zvočni efekti pa so vrhunski. Igra nosi oznako PEGI 18, saj vsebuje nazorno nasilje, mučenje in zrele teme, kot so otroci vojaki, zato absolutno ni primerna za mlajše občinstvo.
Fantomski konec
Tukaj pa pridemo do največje težave. Medtem ko je igralnost skoraj popolna, je zgodba... nedokončana. Prvo poglavje je fantastično in gradi napetost do vrhunca, a drugo poglavje deluje kot skupek ponovljenih misij z višjo težavnostjo in le peščico novih prizorov, ki zgodbo komajda premaknejo naprej. Čuti se, da je Kojimi zmanjkalo časa ali sredstev, da bi svojo vizijo pripeljal do konca. Veliko pomembnih delov zgodbe je skritih v avdio kasetah, ki jih morate poslušati med igranjem, kar razbije tempo. Kljub temu pa je vsebine ogromno. Tudi po koncu glavne zgodbe vas čaka na desetine stranskih misij, izzivov in opreme za odklepanje. Lov na dosežke vam bo vzel med 120 in 150 ur.
Zaključna misel in nasvet iz Konzolka
Metal Gear Solid V: The Phantom Pain je paradoks. Je ena najboljših vohunskih akcijskih iger vseh časov z vidika igralnosti, a hkrati eno najbolj razočarajočih poglavij v seriji z vidika zgodbe. Priporočam jo vsem, ki cenijo svobodo, kreativnost in globoke igralne sisteme. Tisti, ki iščete zaključek sage o Big Bossu, pa boste morda ostali praznih rok.
Če ste igro že preigrali, ne pozabite, da v Konzolku ponujajo najboljše pogoje za menjavo starih iger. Svojo kopijo lahko zamenjate za popust pri nakupu nove pustolovščine. Njihova trgovina v ljubljanskem BTC-ju je pravi raj za igričarje, kjer boste našli vse od najnovejših hitov do retro klasik. Prijazno osebje vam bo z veseljem svetovalo in pomagalo najti pravo igro za vas.
