Po okusu je blago pikantna, malce grenka, jedka, kot nekakšna mešanica ingverja in pomaranče.
Vsebuje mangan, železo, vitamin B6, veliko vlaknin in tudi kalija. V tradicionalni indijski in tudi kitajski medicini so jo sprva uporabljali predvsem za zdravilo proti vnetju. Rumeno oranžno barvilo v kurkumi se imenuje kurkumin – in prav to naj bi bilo njena glavna zdravilna učinkovina.
Po tradicionalni vzhodni medicini so zdravilni učinki kurkume med drugim čiščenje krvi in prebavil, pomaga pri težavah z jetri in žolčnikom in pri hepatitisu. Kurkuma vsebuje snov imenovano kurkumin, ki deluje kot stimulant za jetra in žolčnik pri izločanju žolce, bilirubina in pa holesterola.
Z leti se izločanje teh snovi pri človeku zmanjša, kar posledično zmanjša tudi absorpcijo hranil, ki so topna v maščobah. Kurkuma tudi ščiti jetra proti strupom in kemikalijami, je učinkovita pri zdravljenju virusnega hepatitisa, izboljšuje izločanje zaščitnih snovi v želodcu, ki ščitijo želodčno steno.