Delovanje senzorja za kuhanje v mikrovalovki

Kuhanje hrane postaja vse enostavnejše in hitrejše zahvaljujoč napravam, ki z različnimi senzorji spremljajo proces priprave. Med njimi so danes najpogosteje uporabljene mikrovalovne pečice, ki praktično onemogočajo, da bi se ti kosilo prismodilo.

Veliko mikrovalovnih pečic je opremljenih s senzorji, ki zaznajo nivo vlage v hrani, medtem ko so novejši modeli mikrovalovk celo sposobni zaznati posamezne kemijske reakcije, do katerih pride, ko je hrana nared za uživanje. Senzorji torej podobno kot človeški nos hrano zavohajo. Pri tem je dobro vedeti naslednje: prvič, večina hrane vsebuje vodo, celo pokovka. In drugič, voda nikoli ne preseže 100 °C, ne da bi se spremenila v paro. To pomeni, da se velika večina hrane, kuhane v mikrovalovki, ne segreje nad 100 °C. Daljši čas kuhanja povzroči samo izhlapevanje vode in posledično izsušitev jedi, zato za porjavelo skorjico nujno potrebuješ še funkcijo žara, saj se to zgodi šele pri temperaturi nad 300 °C. Ko se hrana dovolj segreje, začne v okolico sproščati alkohole in druge aromatične molekule, ki jih senzor brez težav zazna s pomočjo spremljanja električne upornosti zraka. Hrana je kuhana šele, ko jo zavohaš, kar pomeni, da se je voda v živilu uparila.

Običajno imajo mikrovalovke ločen gumb za pripravo pokovke, kar je povezano z nizko količino vode v tem priljubljenem prigrizku. Voda mora krepko preseči temperaturo 100 °C, da se pritisk tako poveča, da lupina semena poči. Senzor nato prepozna kemične spojine, ki so se ob tem sprostile, in preneha s kuhanjem.