Podrobno o fotoaparatih
Po korakih do profesionalne fotografije
Vsak, ki se odloča za nakup fotoaparata oz. kamere, se mora dobro informirati, posvetovati in ugotoviti kakšne so njegove želje in pričakovanja od fotoaparata in s tem posnetih slik.
Veliko ljudi se odloča za nižji, višji in mini kompaktni razred, saj so aparati cenovno ugodni, ponujajo tudi visokokakovostne posnetke, so majhni, ročni in enostavni za uporabo. Ljudje, ki se odločijo za nakup fotoaparata iz kompaktnega razreda, pa imajo navadno višje cilje oz. višja pričakovanja in so se pripravljeni v vso stvar malce bolj poglobiti in preučiti.
Kaj je fotografija?
Fotografija je tehnika trajnega zapisovanja slike-svetlobe na medij, ki je občutljiv na svetlobo. Beseda fotografija izvira iz grških besed photos – svetloba in graphis – pisalo, se pravi risanje-zapisovanje s svetlobo.
V 16. stol. se na podlagi človekovega očesa, pojavi CAMERA OBSCURA. To je nekakšna temna škatlica, ki ima spredaj majhno luknjico skozi katero prodira svetloba.
Problem, ki se je ob tem izumu pojavil je, kako to sliko fiksirati oz. kakšen medij uporabiti, da bi bila slika prenosljiva in obstojna. Problem fiksacije reši JOSEPH NICÉPHOR NIÉPCE leta 1826. Skozi svoje okno osem ur osvetljuje razgled.
Leta 1836, znanstvenik in izumitelj LUIS DAGUERRE razvije DAGEROTIPIJO in s pomočjo kuhinjske soli, bakrene plošče, jodovih par in srebrovih soli, fiksira slike. Postopek je zapleten in zelo dolgotrajen. Za preprost portret so morali portretiranci pri miru stati kar 20 do 30 minut, da bi si zagotovili kakovostno fotografijo.
Osvetljevalni čas prvi uspešno zmanjša WILLIAM HENRY FOX TALBOT, ki začne slike prenašati na papir. Izboljšal je tudi obstojnost fotografij.
Od takrat dalje, se je začela fotografija uporabljati na vseh področjih človekovih dejavnosti (medicina, fizika, astronomija, novinarstvo, umetnost,…). Fotografija kmalu postane ključni dejavnik v svetu novinarstva in umetnosti.
Kako začeti s fotografijo?
Ljudje imamo že od nekdaj željo po zajemanju in shranjevanju pomembnih dogodkov v našem življenju, pa naj bodo to počitnice, rojstni dnevi, izleti, poroke, ali samo vsakdanje življenje in razvoj naših otrok.
Veliko ljudi, ki se poslužuje fotografije, ima v mislih prav to. Zajeti-posneti nek dogodek in ga shraniti, da si ga lahko ogledamo znova in znova medtem, ko čas teče naprej. Prva ovira, na katero je verjetno že vsak od nas naletel, je seveda izbira primernega fotoaparata za naše potrebe in glede na naše znanje.
In, če začnemo samo pri prvi dilemi iskanja fotoaparata oz. kamere. Najprej se moramo odločiti ali bi kupili klasični fotoaparat (analogni), ki deluje na principu fiksiranja slike na fotografski film, ki je občutljiv na svetlobo ali se poslužiti bolj sodobne tehnologije, in izbrati digitalni fotoaparat, pri katerem shranjujemo svoje posnetke na spominsko kartico.
Analogni – klasični fotoaparati
Analogni fotoaparati oz. klasični fotoaparati so aparati, katerih glavne značilnosti so zajem slike skozi leče objektiva na fotografski film, ki je občutljiv na svetlobo.
Ta film je zaprt v popolnoma temnem okolju fotoaparata in ga ne smemo izpostaviti svetlobi. Izpostavljamo samo določene dele na filmu, ki si sledijo zaporedno na traku, ki je zvit v aparatu. Ko sliko zajamemo, se ta zapiše na fotografski film in jo je nato treba še razviti.
Fotografski filmi imajo navadno 16, 24 ali 36 posnetkov v zvitku. Ta film je narejen iz poliestra, prekrit z emulzijo srebrove soli, ki je občutljiva na svetlobo in fiksirano z gelom, ki vsebuje različno velike kristale, ki določajo občutljivost, kontrast in resolucijo filma.
Pri klasičnih, analognih fotoaparatih je velika pomanjkljivost to, da imamo tako omejeno število posnetkov na voljo, preden moramo spet zamenjati film. Pri tem se pojavi tudi skrb za shranjevanje filmov, ki so občutljivi na zunanje vplive, kot so sonce, vročina in mraz. Slaba lastnost je tudi ta, da moramo te filme dati razvijat v profesionalne fotografske studije, ki nam te storitve tudi pošteno zaračunajo.
Pa da ne govorimo samo o slabih lastnostih naj še omenim, da so slike, posnete z dobrim klasičnim fotoaparatom lahko veliko boljše kvalitete, kot tiste, ki so posnete z digitalnimi fotoaparati. Zato, še veliko profesionalnih fotografov prisega na klasično fotografijo in na klasične fotoaparate.
Digitalni fotoaparatiZgradba digitalnega fotoaparata je precej podobna zgradbi klasičnega, s to razliko, da digitalni fotoaparat ne vsebuje fotografskega filma za zajem slike, ampak uporablja t.i. CCD (Charge Coupled Device) tipalo, svetlobno tipalo iz fotosenzorjev, ki te podatke shranjuje na različne digitalne medije.
Digitalni fotoaparati so in postajajo vse bolj dostopni in cenovno ugodni pa tudi njihova uporaba je čedalje bolj preprostejša in zaradi tega se veliko ljudi odloči za nakup prav tega. Prednosti digitalnega fotoaparata so tudi visoka kapaciteta za zajete slike, seveda odvisna od velikosti spominske kartice, enostavna uporaba, predvajanje in shranjevanje na računalnik, možnost lastnega natisa na poseben foto papir in še marsikaj drugega.
Izbira primernega fotoaparata ali kamere
Ko smo se spoznali z razlikami med analognimi in digitalnimi fotoaparati, je čas za izbiro nam primernega fotoaparata oz. kamere.
Tukaj, pa se pojavi nov problem oz. nova dilema, kakšen fotoaparat izbrati, da bo ustrezal našim zahtevam in znanju. Veliko ljudi se pri reševanju tega problema zelo poglobi in »izobrazi«, z namenom, da bi izbrali čim bolj ustrezno kamero. Velikokrat k temu »izobraževanju« pripomorejo tudi prijatelji in znanci, ki prav hitro prispevajo kakšno svoja mnenja in izkušnje, ki pa so navadno subjektivne narave in nam lahko tudi škodijo oz. nas zmedejo. Tudi na »strokovno« svetovanje prodajalcev v prodajalnah, se ne da preveč zanašati, saj je njihova prvotna naloga izdelek prodati oz. ponuditi dražji izdelek in jih vaši cilji ne zanimajo preveč. Ponavadi tudi promovirajo kak določen izdelek, ga opevajo in hvalijo, samo zato, da bi pritegnili našo pozornost.
Vsak, ki kupuje nov fotoaparat oz. kamero, se mora dobro informirati, posvetovati in ugotoviti kakšne so njegove želje in pričakovanja od fotoaparata in s tem posnetih slik.
Če se odločamo za klasični, analogni fotoaparat imamo dve vrsti: enostavni fotoaparati ali profesionalni SLR (Single Lens Reflex) oz. (zrcalno-refleksni) fotoaparati. Tukaj je nekaj razlik med njima:
Enostavni - žepni fotoaparatiEnostavni fotoaparati oz. žepni fotoaparati, ki smo jih šaljivo poimenovali »trotl-kamere« saj so bile zelo preproste, njihova uporaba pa enostavna, so bili popularni predvsem v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Bili so prvi pravi fotoaparati za množice in ljudje so jih na veliko kupovali ter z njimi posneli najrazličnejše posnetke.
Takšen fotoaparat je namenjen nezahtevni družinski fotografiji in fotografiranju na počitnicah, rojstnih dnevih ipd. Uporablja ga lahko vsak, saj je njegova uporaba popolnoma nezahtevna.
Velika prednost teh fotoaparatov je tudi njihova cena, saj so, v primerjavi z SLR fotoaparati, zelo poceni in s tem tudi zelo dostopni.
Profesionalni SLR (zrcalno-refleksni) fotoaparatAnalogni SLR fotoaparati pa zahtevajo nekoliko več znanja in izkušenj, saj delujejo na principu odboja svetlobe skozi objektiv preko zrcala na film. Te kamere so veliko bolj občutljive, kar se tiče zajema slike, in lahko zajamejo veliko več detajlov ter s tem nastane boljša fotografija. SLR fotoaparati imajo tudi možnost menjave objektivov, kar pride prav v različnih pogojih-namenih uporabe (slikanje na velike razdalje, zelo od blizu, panoramski posnetki,…). Imajo tudi možnost namestitve filtrov, ki omogočajo zajemanje v ekstremnih vremenskih pogojih.
Večji problem pri uporabi SLR fotoaparata se pojavi pri nastavljanju odprtosti zaslonke, hitrosti zaklopa, ostrine in podobno. Te stvari se je potrebno naučiti in jih znati pravilno uporabljati, saj bodo drugače fotografije slabe ali celo neuporabne.
Slabost SLR fotoaparatov za »družinsko fotografiranje« je tudi to, da je treba za vsak posnetek, prej omenjene parametre, sproti nastavljati in ne dopušča hitrih in nepričakovanih posnetkov.
Slabost je tudi ta, da so te aparati v višjem cenovnem razredu in v primerjavi z žepnimi, veliko dražji.
Veliko ljudi se takšnih fotoaparatov ustraši in se raje odloči za preprostejšo in cenejšo varianto.
Digitalni fotoaparatiČe, pa se odločimo za digitalni fotoaparat pa imamo na voljo kar nekaj razredov:
Nižji kompaktni razred (od 100 do 200 EUR; 2-3X zoom)Višji kompaktni razred (od 200 do 500 EUR; 3-5X zoom)Mini kompaktni razred (od 250 do 500 EUR; 3-4X zoom)Kompaktni razred (od 250 do 500 EUR; 8-12X zoom)Hibridni razred (od 600 do 1000 EUR; 5-16X zoom)DSLR – Digitalni zrcalno refleksni razred (od 650 do 6000 EUR)Seveda se je potrebno, podobno kot pri analognih fotoaparatih odločiti, kakšne so naše želje in pričakovanja, kaj bomo s fotoaparatom počeli in kakšne so naše sposobnosti in znanje. Veliko ljudi se odloča za nižji, višji in mini kompaktni razred, saj so aparati cenovno ugodni, ponujajo tudi visokokakovostne posnetke, so majhni, ročni in enostavni za uporabo. Veliko funkcij je vnaprej nastavljenih, med njimi pa preprosto preklapljamo s pritiskom na gumb.
Takšni fotoaparati so predvsem priporočljivi tistim, ki se ne mislijo preveč poglobiti v fotografske sfere in v svojo opremo, ampak bi radi samo preprosto fotografirali na izletih, počitnicah in zabavah. Mnogi takšni aparati imajo tudi možnost uporabe podvodnega etuija, ki omogoča posnetke v vodi do največ 2 metra globine. Ti aparati slike shranjujejo na popularne SD, Memory Stick/Duo kartice v JPEG formatu, ki pa je zelo kompresiran in pri tem izgubimo veliko podatkov same slike.
Ljudje, ki se odločijo za nakup fotoaparata iz kompaktnega razreda, pa imajo navadno višje cilje oz. višja pričakovanja in so se pripravljeni v vso stvar malce bolj poglobiti in preučiti. Kompaktni razred je predvsem privlačen zato, ker uporabniku ponuja kar nekaj manevrirnega prostora za postavljanje določenih funkcij na aparatu. Pri fotografiranju s kompaktnimi kamerami moramo imeti vsaj nekaj osnovnega znanja o fotografiji, ali pa se le tega priučiti, da lahko dobro izkoristimo funkcije, ki nam jih aparat ponuja.
Pri kompaktnih kamerah je edina ovira ta, da ni mogoča menjava objektiva. Pri nekaterih kompaktnih kamerah obstaja možnost pritrjevanja dodatnih nastavkov za leče s širokim kotom ali dodatnim zoom-om in celo določenih filtrov.
Kompaktne kamere so namenjene predvsem boljšim amaterskim fotografom in ljudem, ki si želijo nekoliko bolj kakovostne fotografije. Poslužujejo se jih tudi profesionalni fotografi, kot rezervo. Kompaktne kamere so še vedno relativno majhne in lahke zato ne predstavljajo prevelikega tovora pri izletih in potovanjih.
Tudi ti aparati shranjujejo slike na SD, Memory Stick/Duo kartice v JPEG formatu, ki pa je zelo kompresiran in pri tem izgubimo veliko podatkov same slike.
Naslednji razred so hibridne kamere. Te kamere združujejo obliko in težo kompaktnih kamer s prilagodljivostjo DSLR kamer. To so kamere za bolj zahtevne uporabnike, ki si želijo možnost menjave objektivov, možnost uporabe dodatnih bliskavic in filtrov. Te kamere se ponašajo z bolj kakovostnimi ohišji iz magnezija ali aluminija.
Edina pomanjkljivost je ta, da so te kamere relativno redke, mnogi proizvajalci se za ta segment ne odločajo saj je povpraševanje majhno in lahko to nadoknadijo s kompaktnimi kamerami ali cenejšimi modeli DSLR kamer. Cena je zato tudi relativno visoka in zato se t.i. »zagrizeni amaterji« raje poslužujejo DSLR kamer, katere so veliko bolj dostopne.
Te kamere pa za shranjevanje slik uporabljajo poleg kompresiranega formata JPEG tudi manj stisnjeno verzijo TIFF. Shranjujejo pa na več medijev SD, Memory Stick/Duo, xD in Compact Flash.
Zadnji segment pri razdelitvi digitalnih fotoaparatov so DSLR oz. Digital Single Lens Reflex (Digitalni zrcalno-refleksni fotoaparati).
V ta segment spada še veliko podskupin fotoaparatov glede na njihove zmogljivosti, uporabnost in seveda ceno.
Razlike med posameznimi razredi v skupini so za laika neopazne, za poznavalca, profesionalca ali vsaj bolj zagrizenega amaterja pa so razlike velike. Za DSLR fotoaparate se odločajo tisti, ki so se že dodobra spoznali z vsemi zakonitostmi v fotografiji in uspešno upravljajo z nastavljanjem potrebnih funkcij na aparatu. Ta segment je namenjen tistim, ki bi radi vstopili v svet profesionalne fotografije in po korakih nadgrajevali svoje znanje.
Veliko ljudi se odloča za nakup kamere iz vstopnega razreda saj so cenovno dokaj ugodne, niso preveč zapletene, ponujajo veliko prednastavljenih funkcij in s tem možnost postopnega privajanja na aparat.
Tisti, malo bolj napredni, se po navadi odločijo za hobby razred, saj jim ta ponuja največjo izbiro med modeli fotoaparatov in njihovimi dodatki. Ta razred je namenjen vsakomur, ki se je pripravljen malenkost bolj poglobiti v fotografijo, ne ostati na polni avtomatiki, in za tiste, ki želijo dobro kamero za relativno nizko ceno.
Mnogo pa je tudi takšnih, ki se za hobby razred odločijo na podlagi priporočil prijateljev in znancev, kateri že imajo takšne aparate, ne zavedajo pa se, da je potrebno kar nekaj znanja, da iz takšnega aparata iztisnemo najbolje in posnamemo kvalitetne fotografije.
Fotoaparati iz tega razreda ponujajo visoko prilagodljivost. Imajo možnost menjave objektivov, tako originalnih, kot tudi od drugih univerzalnih, tako lahko izkoristimo priložnost za uporabo tele, makro, objektivov, pa tistih za zajem širokega kota, »FishEye« objektivov, raznih barvnih in polarizacijskih filtrov. Imamo tudi možnost priklopa dodatnih boljših bliskavic, daljinskih prožilcev in dodatnih napajalnikov.
Naslednja dva razreda sta pa namenjena profesionalcem. To so aparati višjega cenovnega razreda z veliko posebnih funkcij in nastavitev. Ti aparati imajo poleg vseh, že prej omenjenih funkcij iz ostalih razredov, še možnost priklopa infrardečih bliskavic in prožilcev, visokokakovostnih teleobjektivov in posebnih držal z napajalniki.
Takšni aparati se uporabljajo za studijsko fotografijo, fotoreportažo, športno fotografijo itd. Za te aparate se odločajo ljudje, ki se profesionalno ukvarjajo s fotografijo ali tisti, ki jim ostali razredi ne ponujajo dovolj funkcij in nastavitev glede na njihovo znanje. Cene teh aparatov se gibljejo od nekje 650 do 6000 evrov za ohišje, pripadajoči objektivi pa se začnejo nekje od 200 do ?.
Fotoaparati v teh dveh razredih shranjujejo slike na Compact Flash pomnilniške kartice, ki omogočajo shranjevanje datotek v RAW formatu oz. ne stisnjenim zapisu slike, ki jo je potrebo naknadno obdelati do ustrezne kvalitete. Prednost shranjevanja v RAW formatu je ta, da med kompresijo slike, ne zgubimo dragocenih podatkov. S tem je slika kvalitetnejša in boljše kakovosti tudi pri velikih povečavah.
Prvi posnetki z novo kamero
Za zaključek prvega dela naše poti do profesionalne fotografije je potreben samo še en korak, in to je: S kamero v roki na iskanje motivov.
Pri iskanju motiva smo si lahko zelo različni, eni raje slikajo naravo, drugi ljudi in urbano življenje, tretji spet živali in rastline. Tukaj moramo poslušati samega sebe in ugotoviti, kaj je tisto, kar nas najbolj pritegne. Lahko se odločimo za več stvari in šele čez čas razvijemo nek svoj stil fotografiranja, ki nas vodi v nadaljnje ustvarjanje.
Pomembno je tudi, da imamo kamero vedno seboj, kadar se odpravljamo na kakšen izlet ali kak drug, nam pomemben, dogodek kajti le takrat bomo lahko uporabili svojo opremo in svoje znanje. Na začetku bomo hoteli posneti vsak košček sveta kjer se nahajamo in naredili na tisoče slik, ki bodo nekje povprečno dobre, ampak se bo našla tudi kakšna, ki bo odlična. Šele kasneje se bomo naučili in navadili kako izbirati motiv in ga tudi dobro posneti.
Vedno moramo dopustiti, da se česa novega naučimo…
O avtorju: Tine Zorec je študent na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravil kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa medijska produkcija v šolskem letu 2007/2008.
