KAKO IZBRATI PROCESOR?

1/1

Procesor je možgan vsakega računalnika in v veliki meri določa njegovo zmogljivost.  Zato izberi procesor, ki bo zmogel vse naloge, ki jih želiš opraviti.

• Ana, urednica na Ceneje.si
• Čas branja: 5 min

Kazalo

1. Proizvajalci procesorjev: AMD vs. Intel
2. Pomembni parametri
3. Dodatki
4. Najpogostejša vprašanja pri izbiri procesorja

Procesorja ne najdemo samo v računalnikih, ampak v vseh napravah, ki izvajajo računalniške operacije. Medtem ko ga na primer pri pametnih telefonih ali televizorjih ne moreš izbrati, je pri namiznem računalniku izbira povsem tvoja, kar deloma velja tudi za prenosnike. Procesor je vedno povezan z matično ploščo in poleg računalniških naprav upravlja tudi druge komponente računalnika, zato je tudi neizogiben. Vsak procesor je primeren za različno zahtevne operacije, nekateri so prilagojeni neprekinjenemu delu, drugi pa zagotavljajo maksimalno zmogljivost za krajša časovna obdobja.

1. Proizvajalci procesorjev: AMD vs. Intel

Na trgu prevladujeta dva glavna proizvajalca procesorjev - AMD in Intel. Med seboj močno konkurirata in poskušata dostaviti procesorje z najboljšim možnim razmerjem med ceno in zmogljivostjo. Obe znamki ponujata procesorje v osnovnem, srednjem in najvišjem razredu, ciljno usmerjene in optimizirane za različne aplikacije.

Procesorji AMD

Za procesorje AMD je značilna večja večjedrna zmogljivost. Prednost je, da če želiš kupiti zmogljivejši procesor AMD, ne bo treba zamenjati osnovne plošče.

 

AMD procesorji na kratko

• AMD Athlon - osnovna, najmanj zmogljiva serija, za uporabo predvsem v pisarni ali za multimedijsko zabavo.
• AMD Ryzen 3 in Ryzen 5 - primeren za srednje zahtevno delo ali igranje iger.
• AMD Ryzen 7 in Ryzen 9 - zelo zmogljiva procesorja, namenjena najzahtevnejšim uporabnikom.
• AMD Threadripper - veliko število jeder z nižjim taktom, za urejanje videa in upodabljanje ali za računalniške simulacijske modele.
• AMD EPYC - izkoriščenost strežnika, visoka zanesljivost, nizka stopnja napak, podpora za virtualizacijo in do več TB RAM pomnilnika.

 

Če si slišal kritike AMD, ne skrbi. S prihodom modela Ryzen so procesorji AMD zopet postali konkurenčni.

 

Intel procesorji

Intelovi procesorji so običajno nekoliko močnejši glede na fizično jedro. Vendar, ko pri Intelu kupiš drug procesor, se običajno ne moreš izogniti menjavi matične plošče.

 

Intelovi procesorji na kratko

• Intel Pentium in Celeron - osnovne, najmanj zmogljive serije, za pisarniško uporabo.
• Intel Core i3 - procesorji primerni predvsem za multimedijo in igranje manj zahtevnih iger.
• Intel Core i5 in i7 - serije, zasnovane tako za zahtevne igričarje kot tudi za delovne naloge.
• Intel Core i9 - procesorji za najzahtevnejše igričarje, profesionalce in tehnološke navdušence.
• Intel Xeon - modeli namenjeni strežnikom in delovnim postajam, funkcije, ki povečujejo zanesljivost in zmanjšujejo stopnjo napak pri izračunih.

 

Procesorji iz serij i5, i7 in i9 lahko znatno pospešijo eno ali več jeder (Turbo Boost), kar bo pripomoglo k povečani zmogljivosti v zahtevnih aplikacijah.

 

2. Pomembni parametri

Frekvenca

Eden od ključnih parametrov je izražen v enoti GHz (gigahertz). Pove, koliko izračunov lahko procesorsko jedro izvede v eni sekundi. Višja frekvenca običajno pomeni boljšo zmogljivost, vendar to ni edino merilo. Na splošno zmogljivost vpliva tudi število jeder.

Proizvajalci določijo razpon, na primer 4,4 - 5,3 GHz. To pomeni, da bo procesor še vedno deloval pri 4,4 GHz in ga lahko kratkoročno poveča do 5,3 GHz. Največjo frekvenco običajno dosežeta eno ali dve jedri, ostala pa delujejo pri nižjih frekvencah.

Število jeder in niti

Procesorji imajo več jeder, da lahko izvajajo več operacij hkrati. Danes sta osnova dve jedri, ki sta povsem dovolj za navaden pisarniški ali domači računalnik. Zahtevnejši uporabniki, tudi igričarji, naj posežejo po procesorju z vsaj štirimi jedri. Le ozek nabor programov lahko uporablja več jeder, šest, osem ali več jeder pa je še posebej uporabnih za strežnike ali procesorje upodabljanja.

Virtualne niti imajo poleg jeder tudi vlogo pri tem, da fizična jedra hitreje opravljajo naloge. Pri nekaterih procesorjih lahko naletiš na tehnologijo hipernitnosti/SMT, torej na virtualno podvojitev števila jeder. Povečanje zmogljivosti pa razumljivo ni tako visoko kot v primeru njihove fizične prisotnosti.

Možnost overclockinga

Številni procesorji so na voljo v različici z odklenjenim množilnikom, ki omogoča overclocking. To pomeni povečanje prvotne frekvence. Običajno je to možno v nekaj deset odstotkih, vendar pa procesor pri overclockingu porabi več energije in zahteva tudi zelo dobro hlajenje.

Pri overclockingu je velikokrat treba razmisliti o naložbi v kakovostnejši hladilnik od tistega, ki ga dobite s procesorjem. Pri nekaterih procesorjih boste naleteli na funkcijo samodejnega overclockinga (Turbo Boost / Turbo Core), kjer procesor po potrebi samostojno poveča frekvenco za določen čas.

Predpomnilnik

Medpomnilnik ali predpomnilnik se uporablja tudi za shranjevanje vmesnih izračunov, tako da lahko posamezna jedra vzporedno delajo na nalogah. Prenos med njim in procesorjem je hitrejši kot pri shranjevanju začasnih izračunov v RAM pomnilnik. Predpomnilnik je običajno določen v enotah MB.

Vtičnica in nabor čipov

Procesor je priključen v vtičnico na matični plošči. Tehnološki razvoj zahteva od časa do časa inovacije tega dela, poleg tega vsak proizvajalec uporablja svojega. Torej, če imaš trenutno matično ploščo s procesorjem Intel, nanjo zagotovo ne boš priključil procesorja AMD. Vsak proizvajalec uporablja več vtičnic, zato je treba zagotoviti, da sta vtičnica matične plošče in njen nabor čipov združljiva s procesorjem.

Poraba

Navedena je kot TDP (Thermal Design Power) v vatih (W). Navedena poraba velja pri največji obremenitvi. To je pomemben parameter zaradi operativnih stroškov in združljivosti virov.

Hladilnik

Procesorji se med delovanjem precej segrejejo. Nekateri lahko preživijo s pasivnim hlajenjem, večina pa potrebuje svoj hladilnik. V nekaterih primerih ga proizvajalci dovajajo neposredno v procesorje, običajno pa je dovolj, da jih ohladimo le pri osnovni frekvenci. Pri procesorjih, namenjenih overclockingu, hladilnik običajno ni v paketu in ga je treba kupiti posebej. Poleg zmogljivosti je pomemben parameter tudi hitrost in z njo povezana raven hrupa, saj so nekateri hladilniki pod veliko obremenitvijo lahko precej glasni.

3. Dodatki

Ventilatorji

Procesorski hladilniki

Matične plošče

Pomnilniki

4. Najpogostejša vprašanja pri izbiri procesorja

Kako sta procesor in grafična kartica povezana?

Procesor pošlje grafični kartici ukaze, po katerih grafična kartica ustvari sliko, ki nato potuje do monitorja. Pomembno je, da sta obe komponenti na podobni ravni delovanja in da se ne "zavirata".

Kateri procesor je primeren za igranje iger?

Tudi sodobne igre običajno niso dovolj optimizirane za procesorje s šestnajstimi ali več jedri. Zato ti za igralne namene priporočamo, da se osredotočiš predvsem na največjo frekvenco procesorja.

Ali lahko uporabljam grafiko, integrirano v procesor?

Današnji procesorji zelo pogosto vsebujejo vgrajen grafični čip (GPU). Ta bo, predvsem pri zadnjih generacijah procesorjev, dovolj močan za pisarniško delo in nezahtevno domačo uporabo. Prednost te rešitve je prihranek energije, prostora in stroškov nabave. Zahtevnejše naloge in igre zahtevajo namensko grafiko.

Poglej procesorje na Ceneje.si »