Supermarket
NASVET Foto
21. 06. 2022 09:21:54

KAKO IZBRATI DALJNOGLED?

1/1

Bodi bližje naravi, zvezdam ali športnim dogodkom. Daljnogled bi moral biti del opreme vseh ljubiteljev narave, hribolazcev in astronomov. Obstaja kar nekaj vrst daljnogledov, razlikujejo pa se po več lastnostih. Oglejmo si jih pobliže.

 

  • Urška, urednica na Ceneje.si
  • Čas branja: 7 min

 

Kazalo

  1. Vrste daljnogledov
  2. Lastnosti
  3. Dodatki
  4. Pogosto zastavljena vprašanja

 

1. Vrste daljnogledov

 

Astronomski teleskopi

 

Teleskopi za opazovanje zvezd nudijo največje povečave, velikokrat tudi več kot 100-kratne povečave. To ti omogoča opazovanje podrobnosti lune, bližnjih planetov in drugih objektov v globokem vesolju. Skoraj brez izjeme gre pri astronomskih teleskopih za monokularne daljnoglede. Zaradi velikih povečav jih je potrebno pritrditi na stativ.

 

Vrste teleskopov glede na princip refrakcije:

  • Teleskopi z lečami - uporabljajo princip lomljenja svetlobe, sestavljeni so iz serije leč. Primerni so za opazovanje svetlih objektov - luna in planeti.
  • Zrcalni teleskopi - uporabljajo princip odboja svetlobe, sestavljeni so iz serije zrcal. Primerni so za opazovanje kometov in oddaljenih objektov (meglice, galaksije), primerni so tudi za fotografiranje.
  • Lečno-zrcalni (katadioptični) teleskopi - sestavljeni so iz zrcal in leč manjših dimenzij, odpravlja manjše slabosti prejšnjih dveh vrst, imajo krajšo dolžino cevi, so dražji.

 

 

 

Turistični daljnogled

 

Pri pohodniških daljnogledih je poudarek na manjši teži in enostavni prenosljivosti. Poleg tega, zahvaljujoč manjši povečavi, omogočajo ostro sliko tudi brez uporabe stativa. Po navadi imajo manjšo odprtino za osvetlitev, so pa kompaktnejši in cenovno ugodnejši.

 

Vrste turističnih daljnogledov:

  • Monokularni daljnogled - daljnogled, skozi katerega gledamo z enim očesom. V glavnem se uporablja v športne namene.
  • Binokularni daljnogled - najpogostejši tip daljnogleda, oblikovan za obe očesi, večja ostrina slike, boljša ocena oddaljenosti, večji vidni kot.

 

 

Lovski daljnogled

 

Gre za vodoodporne modele, saj lovci velikokrat lahko naletijo na dež. Pri lovskih daljnogledih je pomembna tudi zaslonka objektiva, ki ima lahko premer večji od 60 mm. Idealno povečanje je v tem primeru od 7-krat do 11-krat. Daljnogledi za opazovanje divjadi so po navadi izdelani v maskirnih barvah, obrobljeni so z gumo, da lovcem ne polzijo iz rok, so pa tudi polnjeni z dušikom, ki preprečuje zameglitev.

 

Več o lovskih daljnogledih:

  • Najpopularnejše različice: 7x50, 8x56, 10x50, 10x56, 12x50, 12x56.
  • Najboljši modeli omogočajo avtomatsko fokusiranje in vgrajene merilce razdalje.

 

 

Žepni daljnogled

 

Žepni daljnogled je oblikovan za uporabnike, katerim je najpomembnejša lastnost prenosljivost, oz. manjša velikost in manjša teža. Lahko so nepredstavljivo močni, po navadi pa imajo manjšo zaslonko in povečanje zaradi manjšega oblikovanja. Obstajajo monokularne in binokularne različice.

 

Več o žepnem daljnogledu:

  • Najpopularnejše različice: 8x25, 10x25, 12x25, 8-20x25.
  • Premer je običajno 20-35 mm.

 

 

 

Opazovalni daljnogled

 

To je monokularni daljnogled z večjo povečavo kot jo dopuščajo konvencionalni turistični daljnogledi. To je eden izmed razlogov, zaradi katerega je opazovalni daljnogled pogosto opremljen s stativom za opazovanje brez migetanja slike. Opazovalni daljnogled ima po navadi velik premer leče, tako da ga lahko uporabljaš tudi v slabi svetlobi.

 

Običajne uporabe opazovalnega daljnogleda:

  • osnovna astronomska opažanja,
  • opazovanje ptic, 
  • opazovanje na jasi, 
  • rekreativno opazovanje narave.

 

Vsi opazovalni daljnogledi so prilagojeni za uporabo na stativu - imajo najmanj enega, nekateri tudi dva nivoja stativa (¼”) na telesu. To pomeni, da lahko uporabljaš katerikoli fotografski stativ.

 

 

Gledališčni daljnogled

 

Lahko ga najdeš tudi pod izrazom “gledališčni vohun”. Imajo manjšo povečavo, saj je prav veliko niti ne potrebuješ. Obstajajo monokularni in binokularni modeli, vsi s poudarkom na oblikovanju. Najbolj tradicionalno oblikovani gledališčni daljnogledi so zlati in dopolnjeni z verižicami.

Gledališčni daljnogled

 

 

2. Lastnosti daljnogledov

Dizajn daljnogleda

 

Monokularni

Včasih se monokularnim daljnogledom reče tudi kar teleskop. Oblikovani so za opazovanje z enim očesom. Njihova glavna prednost je znatno večja povečava in lažja uporaba. Seveda pa ima teleskop tudi slabosti. Te vključujejo manjšo pripravljenost (pogosto ga moraš montirati na stativ), ravno tako pa je lahko težko preprečiti zamegljenost pri večjih povečavah.

 

Binokularni

Ti modeli so pogostejši, izdelujejo pa se za mnogo profesij. Glede na to, da v to vrsto daljnogleda gledaš z obemi očesi, je slika bolj ostra pa tudi oddaljenost lahko bolje oceniš. Te vrste imajo po navadi manjšo povečavo, so pa dovolj veliki, da slika med gledanjem ne migeta.

 

Daljnogled za opazovanje v naravi

 

 

Povečava (zoom)

To je najosnovnejša podrobnost vsakega daljnogleda, pove pa ti, v kakšnem razmerju bo objekt prikazan bližje. Npr. 7-kratna povečava pomeni, da bo predmet, ki je oddaljen 70 metrov skozi daljnogled prikazan le 10 metrov daleč. Pri izbiri imej v mislih, da večji zoom ni vedno boljši. Če preide določeno mejo (po navadi 10-kratno povečanje), bo slika zamegljena zaradi tresenja rokk. V tem primeru je idalna rešitev nakup stativa.

 

Premer objektiva

Vsak daljnogled je označen z dvema številkama in znakom za množenje. Prva številka označuje povečavo, druga pa premer leče v milimetrih. Večji kot je premer, več svetlobe lahko prodre v daljnogled in jasneje lahko vidiš opazovani predmet. Idealni premer za konvencionalne daljnoglede je okoli 50 mm.

 

Astronomski teleskop

 

 

Vidno polje

Definira širino vidnega polja, katero lahko kot rezultat vidiš skozi daljnogled, pri čemer navedena vrednost 1000 m predstavlja področje, ki ga lahko vidiš v 1 km. Pri 8-kratni povečavi je vidno polje nekje med 110 in 140 metri.

Večini daljnogledov lahko nastaviš dioptrijo - po navadi v razponu od -3 do +3. Korekcija je dobra za osebe, ki sicer nosijo očala, ampak skozi daljnogled gledajo brez očal.


Svetlost

Svetlost je posebej pomembna v mraku ali slabših svetlobnih razmerah. Parameter lahko izračunaš za katerikoli daljnogled - kvadrat razmerja med premerom leče in povečavo. Npr. teleskop 8x30 ima relatvno svetlost 14.

 

Velikost in teža

Kot že veš, so dimenzije daljnogleda vezane na namen uporabe. Turistični modeli so manjši in lažji od 700 g. Večina daljnogledov s premerom 50-52 mm je težka do 1,5 kg. Večji premeri in vzdržljivejše strukture so še težje. Profesionalni lovski modeli so lahko tudi težji od 4 kg, astronomski pa še več.

 

Outdoor daljnogled

 

 

Druge lastnosti

  • Nočni vid - to lastnost poznaš iz filmov. Objektiv deluje z ostankom svetlobe lune ali zvezd in lahko prikaže predmete tudi v mraku. Ti predmeti imajo običajno zelene odtenke.
  • Fokusiranje - Kot pri fotoaparatih tudi pri nekaterih daljnogledih lahko ročno izostriš sliko. To lahko pomaga tudi osebam s korekcijskimi očali.
  • Korekcija paralakse - ta lastnost je značilna za strelne daljnoglede. Odstranjuje napako, ko oko odmakneš od optičnega sistema.
  • Polnjenje z dušikom - ni nevarnosti pred notranjim zamegljevanjem. To je skoraj nujno za lovske modele.
  • Antirefleksna obdelava leče - pri večjem prodiranju svetlobe v optični sestav ne pomaga samo večji premer sprednje leče, ampak tudi površina leče. Površino lahko premažemo s posebnim slojem (označeni so npr. S FC, MC, FMC ali SMC), ki poveča prepustnost svetlobe.

 

Kvaliteta materiala in trajnost

Velika večina daljnogledov ima plastično ohišje in steklene leče ali zrcala. Glede na uporabo je plastika različno mehka ali trdna. Pri nekaterih daljnogledih (predvsem pomorskih) lahko zahtevaš vodoodpornost in še boljšo vodotesnost.

 

Cena

Na tržišču lahko najdeš daljnoglede za manj kot 200 €, pa tudi modele za več kot 1500 €. Vse je odvisno od tvojih pričakovanj. Če iščeš kvaliteten daljnogled za opazovanje narave, bo dovolj že nekaj sto evrov. Za lovske daljnoglede lahko odšteješ več kot 400 €, kvalitetni lovski daljnogledi in astronomski teleskopi pa lahko stanejo tudi več tisoč evrov.

 

3. Dodatki

Če daljnogled uporabljaš v naravi ali pa z njim potuješ, je dobra izbira torbica ali etui. Gumijasta zaščita na robovih ščiti lečo pred udarci, če ti daljnogled slučajno pade na tla. Če daljnogleda ne želiš ves čas nositi v rokah, pomisli na pašček, ki ga lahko obesiš okoli vratu ali preko ramen.

Stativi
 

 

4. Pogosto zastavljena vprašanja

Kakšna povečava je primerna za katero situacijo?

  • Aktivnosti na prostem, pohodništvo, narava - 7x35, 7x50, 10x50
  • Opazovanje živali - 7x35, 7x42, 8x42, 7x50, 8x56
  • Sončni zahodi, mrak, oblačno nebo - 7x50
  • Koncerti na prostem - 7x35, 7x50, 10x50, 12x50, 16x50
  • Gledališče, dvoranski športi - 4x21, 4x30, 6x15, 8x21, 8x25

 

Kateri astronomski teleskop kupiti otroku?

Tvoj izbor se verjetno nagiba proti cenejšim modelom. Ti izdelki so v marsikateri lastnosti kompromis glede na dražje modele, jih je pa verjetno lažje namestiti in jih uporabljati, kar je pomembno. Če otrok vzljubi astronomijo, pa vedno lahko nadgradiš izkušnjo in izbereš naprednejši teleskop.

 

Je boljši fiksni ali spremenljivi zoom?

Daljnogled s spremenljivo povečavo omogoča opazovanje na daleč in blizu, ampak za ceno nižje svetlosti, vidnega kota in skupne optične kvalitete. Daljnogled z zoomom je označen npr. S 10-30x50 - razpon povečave je v tem primeru 10-30.

 

Kaj lahko vidim z astronomskih teleskopom?

Manjši teleskop za opazovanje zvezd s premerom objektiva 60 mm in 50-kratno povečavo je dovolj za opazovanje kraterjev na luni ali največjih Jupitrovih ali Saturnovih prstanov. Priporočamo, da se najprej osredotočiš na premer objektiva. Večji kot je, več svetlobe lahko prejme teleskop, kar omogoča opazovanje temnejših področij.

Poglej daljnoglede na Ceneje.si »

Želiš med prvimi izvedeti za najboljše sezonske ponudbe? Prijavi se na e-novice, ki jih tedensko pripravljamo zate.

Vnesi pravilen e-naslov

Hvala za prijavo. Kmalu lahko pričakuješ prve tedenske e-novice.

® 2023 Ceneje d.o.o., del skupine Heureka