Ko vas od kina loči le občinstvo

Bistvo domačega kina je kombinacija slike in zvoka. Šele ustrezen zvok da sliki poseben čar in obratno. Imamo občutek, da smo v prostoru, ko igralka pride desne in odide na levi strani, izstreljen naboj prileti od spredaj in prebije vrata zadaj … Kino povezujemo s sliko, ki pa je ne bomo videli brez prikazovalnika. Enako velja za zvok, potrebujemo zvočnike. Pri izbiri pa velja, da naj bo sistem uravnotežen. Za 700 € lahko kupimo komplet zvočnikov in DVD predvajalnik, lahko pa kupimo en zvočnik za 500 €. Za kable ne dajte več kot je bil DVD predvajalnik in dragega sistema ne povežimo s kabli, ki so nam ostali, ko smo doma napeljevali hišni zvonec.

Kako izbrati DVD/DivX predvajalnik?

Podobno, kot pri ostali opremi, potreben je tehten razmislek in pregled tržišča. Običajno se zaletavost za najnovejšimi izdelki pri izbiri ne izplača, saj so novi predvajalniki pogosto opremljeni s skromno programsko opremo, kar se popravi šele s časom. Tudi nekatere napake se pokažejo šele čez čas. Hitro se zgodi, da imate krasen nov predvajalnik, ki ga vsi vneto kritizirajo. Najbolje je malo počakati in pobrskati po podatkih ter pogledati, kaj vse predvajalnik podpira. Predvsem kako je s podporo naših znakov v podnapisih. Najcenejši nakup tudi ni vedno najboljši. Raje se odločite za deset ali dvajset evrov dražjega, s katerim bo tudi manj težav in za katerega bodo še vsaj kakšno leto pripravljali programske nadgradnje.

Ne spreglejte

Kljub poplavi poceni samostojnih predvajalnikov je še vedno aktualno predvajanje filmov na domačih računalnikih. Proizvajalci predvajalnikov zato svoje produkte opremijo s, kar se da veliko, podporo različnih kodekov in formatov ter seveda nalepkami in oznakami v dokaz.

Kodeki

DivX, XVid, podpora za vrsto formatov podnapisov, pa podpora za predvajanje zvokov v več formatih in oblikah in še in še. Brez tega predvajalnik ne ve, kaj naj z datoteko sploh počne. Kateri in kakšen kodek potrebujemo pa je odvisno od kodeka, s katerim je bil film prvotno kodiran in s tem stisnjen na sprejemljivo velikost. Čeprav je vse v isti datoteki, je lahko tudi na različne načine stisnjen zvok filma. Lahko je MP3, AC3, Ogg in še kakšnega bi lahko našli. Vendar vam ni treba vedeti s katerim kodekom, kaj šele s katero generacijo kodeka je bil film kodiran za njegov kakovosten ogled. Pri tem se izkaže omenjena podpora. V predvajalniku je namreč nameščenih več kodekov, on pa izbere pravega. Tako dobimo glavno pravilo za nakup DivX predvajalnika: čim večja podpora, tem manj težav!

DivX certifikat

Zadnje čase se pojavlja znak DivX certificirane naprave. Kaj pravzaprav to pomeni? DivX certifikat je zagotovilo, da naprava podpira ta format video datotek in vse napredne funkcije tega formata, ki jih prinaša DivX 6. Zadeva se deli na nekaj programov, ki ga morajo naprave zadovoljiti v celoti ali vsaj delno. Zajema: DivX HD oziroma zahteve za podporo video posnetkov tega formata visoke ločljivosti, naprednejše naprave je npr. mogoče priključiti v svetovni splet in si ogledovati filme na zahtevo. Partnerskih podjetij, ki so se odločila za ta certifikat je ogromno, seznam si lahko ogledate na spletni strani www.divx.com. Gre za vsa znana in neznana podjetja, ki proizvajajo vse od igralnih konzol, video kamer, DivX ali DV predvajalnikov, SetTop Box-ov in še česa.

Nadgradnja programske opreme (Firmware)

Če že ne zaradi novih različic kodekov pa prav gotovo zaradi prikaza naših znakov abecede v podnapisih je samostojne DivX predvajalnike potrebno pogosto nadgraditi. Navadno poskrbijo za to proizvajalci, ki na to tudi radi pozabijo. Na srečo obstaja veliko posameznikov, ki za to poskrbijo sami in svoje izdelke delijo z vsemi, ki se jim da pobrskati po svetovnem spletu. Vse takšne nadgradnje pa niso popolnoma varne in brez napak. Lahko se zgodi, da kaj ne bo delalo in potem morate iskati nove različice. Nadgradnje tudi niso vedno na voljo za vsak model predvajalnika posebej. Ker pa je v veliko različnih predvajalnikih enaka strojna oprema je mogoče nadgradnjo uporabiti tudi malo širše. Pozor: tukaj se lahko hudo zalomi! Če zgrešite, obstaja velika možnost, da naprave ne bo več mogoče nadgraditi s primerno programsko opremo. Tudi delovalo ne bo prav nič ali pa vsaj nekaj funkcij ne bo mogoče uporabljati. Tako je naprava uničena, čeprav ji s strojnega stališča prav nič ne manjka. Pri nadgradnjah je zato potreben razmislek in brskanje za programom, ki preverjeno ustreza vaši napravi. Ne planite nepremišljeno po vsaki nadgradnji za katero slišite.

Podnapisi

Ogled filma je prijetnejši, če so na voljo podnapisi. Vsi ne razumejo angleško tako dobro ali vsaj ne različnih dialektov, ki so v filmih prisotni. Podnapise je mogoče najti na različnih spletnih straneh v vseh mogočih jezikih. Za prikaz podnapisov je bilo prvotno potrebno imeti različne programe, danes pa je ta možnost v vedno več primerih zajeta v samem predvajalniku DivX filmov. Na voljo je več formatov podnapisov, tako seveda potrebujete takšno obliko, ki jo zna vaš predvajalnik tudi prikazati. Nekako grobo se formati podnapisov delijo na: orientirane na čas in tiste, ki se pojavijo ob natančno določeni sličici v filmu. Dražji modeli tudi omogočajo vse v razponu od samega predvajanja do prilagajanje dolžine podnapisov dolžini filma. Včasih se namreč zgodi, da podnapisi prehitevajo ali zaostajajo za filmom. Takrat je takšno prilagajanje edina možnost.

Formati medijev

DVD zapisovalniki se ne razlikujejo veliko od predhodnikov, CD zapisovalnikov. Imajo pač svoje formate, svoje dobre in slabe lastnosti, pa več prostora je na njih. Razlike niso zapletene, kot se morda zdi na prvi pogled. DVD medij kot tak ima dva glavna namena: hranjenje podatkov in hranjenje avdio/video zapisa.

Trenutno so aktualni trije osnovni formati medijev in zapisovalnikov:

DVD-R/RW,

DVD+R/RW in

DVD-RAM.

Prva dva sta sila podobna. Zapis je na eni strani, z enojno gostoto zapisa, ki ga imenujemo format DVD-5. Na mediju je 4.7 GB prostora. Na DVD-RAM pa je mogoče zapisovati z obeh strani, torej premore dvojno prostornino, sliši pa tudi na ime format DVD-9. DVD-RAM je edini tovrstni medij, ki je v začetku potreboval posebno kaseto v katero ga je bilo potrebno vložiti, kar pomeni, da ga veliko predvajalnikov ni bilo sposobno brati. DVD naprave, HiFi DVD predvajalniki in naprave DVD-ROM načeloma predvajajo vse formate, s poudarkom na načeloma. Do danes so se zadeve sicer toliko izboljšale, da težko najdete novo napravo, ki ne bi brala vsaj DVD-R in DVD+R medijev brez težav. Nekoliko bolj zapleteno je s formatom DVD-RW in DVD+RW, pa v večini primerov ne boste imeli težav. Še vedno pa na policah najdete starejše naprave, ki doma zapisanih DVD-jev ne bodo prepoznale, zato je pri nakupu bodite previdni. Če je cena zelo privlačna, poglejte koliko je star model.

DVD-R

DVD-R je bil prvi format za enkraten zapis. Profesionalne naprave še vedno krasi prav visoka cena a le zato, ker je z njimi mogoče brez težav kopirati DVD filme, ki so seveda ustrezno zaščiteni. Naprave, ki jih uporabljate doma tega v osnovi ne zmorejo, kar pa ne pomeni da na tak medij s poceni napravo ne moremo zapisati svojega filma.

DVD-RW

DVD-RW je medij za večkraten zapis in zato nekoliko dražji. Prenese pa nekako 1000 zapisov in brisanj. Smiselna uporaba medijev je zapis podatkov, ki jih občasno obnovimo, tudi varnostnih kopij datotek.

DVD+R

DVD+R se je pojavil nekaj kasneje, kar je še danes mogoče občutiti po nekoliko višji ceni. Razlika pa se vztrajno zmanjšuje.

DVD+R/RW

mediji so namenjeni enakim opravilom oziroma namenom kot DVD-R/RW. Praktične razlike v glavnem ni. DVD+RW mediji vzdržijo enako število prepisov kot predhodnik.

DVD-RAM

DVD-RAM je bil prvi prepisljiv DVD medij na tržišču in kot tak v začetku bolj zanimiv podjetjem, ki so potrebovala prostoren medij za hrambo podatkov.

Mediji so na voljo kot:

enostranski (4.7 GB) in

dvostranski (9.4 GB).

Takšen medij je mogoče prepisati 100.000 krat, kar je v primerjavi z zgoraj omenjenima medijema ogromno. Takšna pa je tudi cena medijev, pregrešno visoka namreč.

Zvok

Zvok je že čisto druga zadeva, ki naj bo praviloma ločena od slike. Za njegovo neposredno povezavo s hišnim kinom, je v večini novejših predvajalnikov vgrajen npr.: DOLBY SURROUND procesor, ki zna signal razdeliti na pet delov in ga poslati na ustrezne zvočnike.

Vir: Superstore