Hišni kino s projektorjem
Svetilnost projektorja
Svetilnost se meri v ANSI lumnih. Pri projektorjih za domači kino se vrednosti gibljejo od 700 do 2000 lumnov in več. Odločilen, kako svetel naj bo projektor, je ambient, kjer bo nameščen. Namenski prostor (zatemnjen) z regulacijo svetlobe sigurno ne bo potreboval modela s takšnim izhodnim svetlobnim tokom, kot projektor nameščen v dnevni sobi z velikim oknom.
Priporočeno:
Priporočeno:
Projektor za namenski prostor - s 700 ANSI lumni ali več.Prostori z nekaj dnevne svetlobe - naprave z vsaj 1000 ANSI lumni.Prostori z veliko dnevne svetlobe - 2500 ANSI lumnov.Pozor: V mnogih primerih proizvajalci ANSI lumne navajajoglede na računalniško sliko in so vrednosti višje, kot pri video sliki.
Kvaliteta slike
Ko govorimo o kvaliteti slike, so pomembni trije kriteriji:
“naravna” - fizična ločljivost,enakomernost osvetlitve slike (Brightness uniformity) inslikovni izvor ali “material”, ki ga prikazujemo.Ločljivost pomeni število točk, ki jih vidimo na zaslonu. Najpogostejši ločljivosti sta SVGA (800 x 600) in XGA (1024 x 768). XGA projektor ima približno dvakrat več točk, vendar pa tudi več stane. Trenutno so WVGA (854 x 480 točk), L HD (960 x 540 točk) in WXGA – H (1280 x 720 točk) najpogostejše ločljivosti projektorjev za domači kino. WXGA – H projector ima dvakrat toliko točk kot WVGA model. Več točk pomeni boljšo/ostrejšo sliko in združljivost s HD slikovnimi izvori.
Priporočena ločljivost za domači kino:
XGA (1024 x 768 točk, razmerje 4:3) aliWXGA (WideXGA-H, široka XGA ločljivost, 1280 x 720 točk).WXGA (WideXGA-H, široka XGA ločljivost, 1280 x 720 točk) je ločljivost, ki je najboljša izbira za HDTV, DVD in ostale aplikacije domačega kina. Kaj gledamo, oziroma nam predstavlja slikovni izvor, bo imelo odločilen pomen pri kvaliteti slike. Nizko-kvalitetni slikovni signal pripeljan v projektor, bo tudi na zaslonu izgledal kot slika slabe kvalitete. Večji bo zaslon, bolj bo opazno. Za najboljši možen rezultat naj se fizična ločljivost projektorja ujema z ločljivostjo slikovnega izvora.
Projektorji, namenjeni domačemu kinu, običajno vsebujejo tehnologijo skaliranja za izboljšanje prikaza signalov, ki se ne ujemajo s fizično ločljivostjo. Vendar pa visoka ločljivost še ne zagotavlja dobre slike. Pomembna je tudi enakomerna svetlost slike. Enakomernost je razmerje med osvetljenostjo slike v kotih proti središču. Višje razmerje pomeni bolj enakomerno osvetljeno sliko in vrednost naj ne bi bila manjša od 85 %.
Namestitev projektorja
Pri snovanju oziroma gradnji domačega kina se najprej izbere projektorin šele nato zaslon. Še pri tako skrbnih načrtih za izdelavo zaslona po naročilu, lahko pride do težav. Taken zaslon pa je za druge neuporaben. Zato namestite projektor, ga preizkusite in se potem odločite, kateri zaslon bi bil najustreznejši za domači kino. Tako kot vsaka stvar, tudi projektor najbolje deluje v nekih osnovnih pogojih delovanja. Naprave omogočajo ogromno nastavitev (pomik slike, popravek trapezne slike, prikaz višjih ločljivosti…), najbolje pa je, da so nastavitve čim bližje osnovnim. Vsako dodatno procesiranje in korekcija, vnašata določena popačenja. Če torej vemo, da bomo gledali filme v formatu 16:9, naj bo tudi čip v projektorju velikosti tega formata in če se le da, projektor namestimo tako, da korekcija trapezne slike ne bo potrebna. Obstajajo tri najobičajnejše namestitve glede na prostor.
Retro namestitev
Najmanj uporabljena je zazaslonska ali retro namestitev. Projektor je za zaslonom in ni viden. Slika se na zaslon projicira s pomočjo sistema zrcal. Zaslon ponavadi ni projekcijsko platno, ampak je poseben prosojen material, podoben PVC steklu. Te izvedbe so izvedene po meri in je zaslon vdelan v pohištvo oziroma steno. Slabost je, da moramo imeti za zaslonom kar nekaj prostora za projektor in zrcala. Projektor mora imeti možnost obračanja slike okoli vertikalne osi, da se ne bi kasneje čudili. Sistem je primeren za prostor, kjer je več dnevne svetlobe.
Namestitev na strop
Za namestitev projektorja na strop, moramo poznati tako imenovani »slikovni projekcijski diagram« projektorja. Ali drugače, pri različni oddaljenosti naprave od zaslona, je širina slike oziroma njena diagonala, različna. V določenem obsegu se da seveda nastavljati, ne pa prav dosti. Različni projektorji imajo različne projekcijske diagrame, pri nekaterih pa se objektiv lahko zamenja s tele (projekcija na zelo oddaljen zaslon), oziroma širokokotnim (majhna razdalja med platnom in projektorjem ter velika diagonala slike) objektivom. Torej, za stropno montažo mora biti projektor posebej prilagojen (obračanje slike, ventilacija, priključki…). Vedeti morate tudi, kolikšna bo razdalja med projektorjem in zaslonom, med projektorjem in stropom mora biti dovolj prostora za ustrezno zračenje.Trije namigi, ki jih je vsekakor koristno upoštevati.
Namizna namestitev
Tretja možnost, ki pomeni, da prinesete projektor, ga postavite, povežete in gledate ... vsaj dokler eden od gledalcev ne gre po pivo ali na stranišče in se zaplete v množico prosto padajočih in ležečih žic. Dobra postavitev naprave in primerno varno ožičenje se zmeraj obrestujeta. V primeru namizne postavitve projektorja naj bodo povezave ustrezno speljane za pohištvom, po kotih in po posebnih kanalih. Danes je na voljo mnogo okrasnih letev pod katerimi se čudovito namestijo žice in tako varno medsebojno povežejo naprave. Če prostor obnavljate ali gradite, pa predpripravite prostor za domači kino in že kar vgradite v stene in strop. Ne bo vam žal. Obstaja tudi možnost vgraditve projektorja v mizico dnevnega prostora (hlajenje !!!). Pri namizni namestitvi je smiselno upoštevati hrup, ki ga proizvaja naprava (manj kot 35 dB), izgled naprave glede na prostor, pohištvo … in oddaljenost projektorja od zaslona.
Do slike preko žice
RCA priključki
Najenostavnejši, najbolj razširjeni in uporabljani za povezavo video-rekorderjev ter stereo naprav. Običajno nastopajo v barvah (bel, rdeč, rumen): rdeč povezuje desni zvočni kanal, bel levi zvočni kanal, rumen pa je namenjen za video. Celotni video signal se prenaša po eni žici (par). To je najnižji nivo prenosa slike glede na kvaliteto povezave. Večina novih televizorjev, vsi kamkoderji, videorekorderji in DVD predvajalniki imajo RCA vtičnice. Ta video konektor se imenuje kompozitni.
SCART
je ime značilno oblikovanega vtiča oziroma vtičnice in ga lahko uporabimo za običajno video povezavo, ki ji pravimo tudi sestavljena ali kompozitna, ker sta v njej združena barvna in svetlostna komponenta videosignala.
BNC priključekMalo drugačna oblika kompozitnega RCA priključka. Sam konektor je drugačen kakor RCA, obstaja pa enostaven pretvornik za povezavo med obema oblikama. Vsa video profesionalna oprema namesto RCA uporablja BNC priključke. Fizična povezava je varnejša, saj se BNC rahlo zavrti in zaskoči (ne more izpasti).
S-video ali Y/C povezava
Imenuje se tudi S-VHS povezava in jo najdemo na zelo kvalitetnih, prej omenjenih napravah (predvajalniki video-diskov, kamkoderji, S-VHS videorekorderji …). Od kompozitnih se razlikujejo po tem, da video signal razdelijo na dve komponenti, na luminanco in krominanco. S-video povezava nudi kvalitetnejšo sliko glede na kompozitni kabel. S-video kabel ima črn vtič s petimi nožicami.
Komponentni kabel
Izgleda enako kot kompozitni, razlika je le v številu žic. Kompozitni kabel prenaša celotno video informacijo po enem paru žic, komponentni pa video signal razdeli na tri ločene signale. Povezava omogoča bistveno boljšo kvaliteto slike, kot pri kompozitni ali S-video povezavi. DVD predvajalniki najvišjega cenovnega razreda in HDTV tunerji imajo komponentne priključke. Signali se označujejo kot Y, Cr, Cb ali Y, Pb, Pr. Da se kabli lažje ločijo, jih proizvajalci označujejo z barvami (Rdeča, Zelena, Modra – RGB). Tu lahko pride do zmešnjave, ker so računalniški RGB priključki označeni enako. Nekakšno nenapisano pravilo je, da če so priključki tipa RCA, gre po vsej verjetnosti za komponentni kabel. Računalniški RGB kabel je po ponavadi tipa BNC.
RGBHV povezavaRazdeli video na pet ločenih signalov. Obstajajo trije različni tipi RGB povezav. RGBHV je petžični sistem, ki signal razdeli na rdečo, modro in zeleno komponento, po dveh žicah pa se prenaša še signal za vertikalno oziroma horizontalno sinhronizacijo. RGB H/V je štirižični sitem, ki enako razdeli barvo, signal za horizontalno/vertikalno sinhronizacijo pa je na eni žici. RGB video kabel zopet razdeli signal na tri barve, vendar pa informacijo o sinhronizaciji prenaša kar po žici določene barve, ponavadi zelene (RGB, sinhronizacija na zeleni). RGBHV signal je način priključitve računalnika na projektor. Pet pinov na petnajst-polnem VGA kablu je RGBHV. Projektor prepozna signal, ga ustrezno obdela in prikaže kot sliko. Ti priključki se uporabljajo na profesionalnih monitorjih in HDTV dekoderjih.
VGA (Video Graphic Array) kabel
Uporablja se za standardno priključitev monitorjev. Tipično ima na vsakem koncu po en »moški« konektor s tremi vrstami in petnajstimi pini. Uporablja se za priključitev monitorja ali projektorja na računalnik. V aplikacijah domačega kina ga skoraj ne najdemo (morda le priključitev na HDTV dekoder). Najmanjši modeli na ohišju nimajo dovolj prostora, zato se na enem vmesniku podvoji več priključkov. Tako je VGA vhod dostikrat uporabljen kot komponentni vhod (VGA razdeljen na tri priključke).
DVI (Digital Video Interface)
Malenkost podoben standardnemu VGA konektorju, le da je malo večji. V idealnem primeru DVI kabel ustvari povsem digitalno povezavo med izvorom signala in zaslonom za prikaz slike. Vendar je idealnih situacij malo. DVI vmesnik se še razvija in zato spreminja (DVI-D, DVI-I …). Posledica je, da še ni enotnega standarda. EPSON, SONY in INFOCUS uporabljajo različne standarde. Standardna in enotna oblika se pričakuje v nekaj letih, ko bo postal tudi popularnejši.
HDMI (High-Definition Multimedia Interface)
Nov standard, ki naj bi omogočal z enim samim kablom med seboj povezati najrazličnejše naprave (računalniki, projektorji, televizorji, DVD predvajalniki). Standard se bo verjetno uveljavil skupaj z digitalno televizijo (High-Definition TV, televizija z visoko ločljivostjo). HDMI omogoča digitalni prenos podatkov s hitrostjo do 5 Gb/s; to pa je dovolj za prenos digitalnega signala z veliko ločljivostjo, skupaj z osmimi zvočnimi, pa tudi kakšnim podatkovnim za medsebojno »sporazumevanje« naprav. Kot kaže, se je vmesnik prijel, saj je kar nekaj projektorjev za domači kino že opremljeno z njim. Prenos slike po HDMI je združljiv s prenosom po DVI, le da DVI ne podpira prenosa zvoka.
Nasveti za ravnanje s projektorjem
Preberite uporabniški priročnik, ki je priložen napravi (vsaj kratko verzijo), saj vsebuje pomembne informacije za konkretno vaš model. Z napravo se seznanite pred prvo uporabo. Preden ga ugasnete in izključite, naj se popolnoma ohladi. Povišana temperatura lahko zelo zmanjša življenjsko dobo žarnice. Projektor naj ne bo postavljen na soncu ali v bližini drugih „vročih“ teles. Naprava naj nikoli ne deluje brez zračnega filtra (prah), saj lahko v optiko zaidejo prašni delci, ki bodo projecirani na zaslon (razen modelov, ki predpisujejo delovanje brez filtra). Filter naj se menja, kakor je predpisano. Če je mogoče se izogibajte okolju z veliko dima tudi cigaretnemu. Projektor hranite v suhem in hladnem prostoru, najbolje v originalni embalaži, seveda, ko ni v uporabi. Če je naprava nameščena na stropu naj bo prostor pri ventilatorju čist in ne v bližini prezračevalnih in klima naprav. Za optimalno kvaliteto sliko naj bo objektiv vedno čist. Uporabljajte mehke krpe, ki se uporabljajo tudi v fotografiji. Projektor naj enkrat letno ali pri zamenjavi žarnic/filtrov pregleda in očisti mojster za projektorje.
Vir: Superstore
