Po nekaterih najdbah in dokumentih so medeni kis poznali in uporabljali že stari Egipčani, veliko pred odkritjem vinske trte. Pridelan izključno iz vode in ekološkega medu, medeni kis vsebuje številne encime in mineralne soli ter je zaradi nizke stopnje kislosti manj agresiven za želodec in bolj prebavljiv kot druge vrste kisa. Medeni kis se lahko uporablja kot vinski kis, torej za začinjanje solat in zelenjave, pa tudi za kuhanje mesnih, ribjih ali hladnih riževih jedi. Njegov okus je nežen in rahlo kiselkast s pookusom, ki spominja na med.