Za tiste, ki se šele spoprijemate z mislijo o morebitnem kolesarjenju kot rekreaciji, naj vam za začetek podamo nekaj smernic o samem kolesarjenju. Ena najpomembnejših lastnosti, ki pride prav v vsakem športu je, »ne pretiravati«. Mnogim ljudem po bliskovitem začetku, zaradi prevelike zaletavosti in nepoznavanja specifike športa, zmanjka navdušenja. Podali vam bomo nekaj osnovnih smernih, da na začetku ne pretiravate, ampak pristopite k vadbi zmerno in odgovorno.


Postavljanje ciljev pri kolesarstvu je trivialna stvar.  Dandanes je postavljanje ciljev pri kolesarstvu največkrat omejeno na čas. Primer:  »V eni uri bom prevozil 20 kilometrov.« Zgodilo se bo, da boste v istem času, po isti poti prevozili različno število kilometrov, naj vas to ne moti. Na hitrost kolesarjenja vpliva ogromno dejavnikov, od vremenskih razmer (hitrost vetra, dež, vlaga) do utrujenosti vašega telesa, prehrane, spanja, itn.. Cilj, da boste na dan prevozili določeno število kilometrov, tako morda ni najbolj posrečen.
Pri vseh vzdržljivostnih športih je princip podoben, tudi kolesarstvo ni izjema. Začenjamo počasi! Telo se namreč mora ogreti, sicer prihaja do zadihanosti in utrujenosti prehitro.  Vozimo nekje med 60 in 120 obrati na minuto. Najdite si prestavo na kolesu, ki vam na začetku odgovarja, predvsem je potrebno paziti, da ni napor prevelik. Šele, ko začutite, da ste se dobro ogreli, lahko prestavite v višjo prestavo in začnete voziti hitreje. Med samo vožnje poskrbite, da ste dovolj rehidrirani, zato imejte s seboj zmeraj pripravljeno flaško. Pijte večkrat v majhnih požirkih, vendar le takrat, ko vozite po ravnem. Pri vzponu je težje piti, hkrati pa lahko porušim ritem dihanja, kar lahko privede do prehitre utrujenosti in nepotrebnega trošenja energije. Za daljše vožnje imejte s seboj kakšno energetsko tablico.


S seboj imejte telefon za morebitne nujne slučaje (padec, defekt, slabo vreme…), ne pozabite pa tudi na primerno opremo in servisirano kolo.