Če vas dojenček po napornem dnevu vsako noč prebuja v kratkih intervalih zato, da bi jedel, ste prav gotovo vedno bolj utrujeni. Pri novorojenčku kratka razdobja spanja in budnosti zaradi lakote razumemo, po treh mesecih pa se pričnemo spraševati, ali bo sploh kdaj bolje in ali ne delamo česa narobe, da se nočna obdobja dojenčkovega spanja še niso podaljšala. Je nočno hranjenje res še vedno potrebno? Kako bi si lahko pomagali?


Prebujanje iz navade

Poglavitni vzrok, zakaj se dojenček ponoči zbudi, je hranjenje. Pri novorojenčkih in dojenčkih je nočno hranjenje seveda nujno potrebno. So pa tudi dojenčki, ki pri treh mesecih in že celo prej ne potrebujejo več nočnega obroka, toda večina dojenčkov, še zlasti tistih, ki so dojeni, potrebuje eden ali dva nočna obroka. Če pa se navada nočnega hranjenja nadaljuje še v peti in šesti mesec, potem se dojenček morda res pričenja zbujati iz navade, ne iz potrebe po hrani. Dojenčkov želodček ob nočnem prebujanju v resnici ni prazen, a dojenček čuti lakoto, enako kot odrasli, če smo vajeni jesti ob določeni uri. Če gre za en nočni obrok, potem je najbolje, da mu ugodite, če pa gre za tri ali štiri obroke na noč pri dojenčkovi starosti petih ali šestih mesecev, je čas, da število nočnih hranjenj postopno skrčite. To je zelo pomemben prvi korak k daljšemu nočnemu spanju. Ne pričakujte, da bo lahko. Ni pa nemogoče, saj so to storili že mnogi starši pred vami.

Zaspi med dojenjem?

Mnogo dojenčkov je zvečer že zelo utrujenih pa zakinkajo v varnem in toplem naročju prej, preden se do sitega najedo. Če sumite, da tudi vaš dojenček zaspi, preden je njegovo želodček poln, ga dvignite in mu podrite kupček; to ga bo dovolj prebudilo, da bo še malo pojedel... Nadaljevanje tukaj.